Uff, dolg odmor je bil. 3. skok je bil 11. maja. Od takrat zaradi servisa učenci nismo skakali. Včeraj smo imeli spet neke vrste uvajalni skok. Letel sem 900 m nad službo. Občutek po dobrem mescu je bil malo tuj. Občutek za krmiljenje in pristanek, ki ga še niti nismo prav dobili je v tem času malo zbledel. Pristanek: trd. Spet sem priletel na trtico, že drugič (prvič: na Nizozemskem) letos! Še malo pa mi ta slepi, nepotreben podaljšek hrbtenice čisto zakrni.
Drugi včerajšnji skok je bil z nalogo, da potegnemo slepo špiljko po odvoju. Jaz sem (na easy) skoraj malo dolgo čakal. Kaj čemo, sem pač bolj počasen... (čudno, da niso tega opazili že v mladosti). Sem pa jo potegnil in je nisem izgubil. Pristal sem bolj previdno.
Danes: Ob 8:00 na letališču. Vreme prekrasno, že skoraj malo vroče. Pripravimo platna, zložimo padala, namontiramo vmetne padalčke. Sledila je ponovitev izrednih postopkov. Predvidena sta bila dva skoka. Vsi smo bili na trnih. Prijetnih trnih. Malo smo še "brisali prah" po tleh, nato pa se spakirali v letalo in se povzpeli na 1700 metrov.
Začetek (6.) skoka - odvoj, je enak kot na gurtno, le tukaj ti nič ne odpre padala. Ker sem skočil na glavo, sem imel občutek, da me bo prevrglo. A te v položaju žabe lepo izravna. Pri potegu me je zarotiralo malo desno. Odprt sem bil na približno 1500 metrih. Pristanek je bil mehak (napram včeraj).
Boro je imel nenamenoma izvenletališki skok v kuruzo ;)
V pol ure smo se zložli in pripravili na drugi skok, vendar nam je pilot pobegnil na panoramski let in veter se je okrepil. Pospravili smo in spili pijačo, potem pa domov na kosilo.
No comments:
Post a Comment