Včeraj zjutraj sem zaspal, zato sem preskočil zajtrk in se v službo odpravil natešče. Sploh si nisem mislil, česa me je obvaroval prazen želodec.
V službi me je Tomaž šokiral z zapisom, ki ga je našel na netu. Zadevo sem komaj pogledal do konca. Bilo mi je tako slabo, da bi bruhnil, če bi imel karkoli v želodcu! Mater smo barbari!! Prizori so me spremljali celi dan. Zvečer sma z Dunjo še gledala Belo masajko. Pili so kri koz in jih veselo kosali. S stegna mrtve in popečene živali so jedli meso (imam samo jaz asociacijo na kameno dobo?).
Za piko na i, pa je bil danes prizor v vrsti pred mesarjem v Marjanci: človek je s tako lahkoto in brezizrazno otopelostjo sekal rebra (si predstavljate še zvok?), da me je oblill mrzel pot in mi je postalo slabo. Moral sem oditi na drugo stran trgovine in se zamotiti z brezveznostmi.
Hvala bogu, doma so za kosilo slivovi cmoki in kompot! Misli me že kar naprej preganjajo, nakar naenkrat odšibam na wc in... dris*a!
Verjetno se kaj podobnega dogaja tudi živalim, ki pristanejo na krožniku. Živali, katerih edini smisel življenja je to, da se zredijo za čim manjši denar in čim hitreje. Živali, ki ne dobijo priložnosti, da bi se parile, bežale pred plenilcem ali plenile... Prekleto!2008, človekove pravice, nanotehnologija, genetika, potovaje po vesolju, atomske bombe in klanje!
Nikakor ne morem doumeti, da ljudje, ki so sposobni ustvarjati od mogočne glasbe, slik, abstraktne umetnosti in še marsičesa, obenem tako primitivna in gnusna bitja. Vsak od nas je kaj doprinesel k temu. Mogoče se nam zdi, da mi nimamo vpliva in tega ne podpiramo. Ampak to je samo izgovarjanje. Ko kupiš meso, si ga plačal, ustvaril povpraševanje in pognal ta veliki krog vzreje z namenom, da žival zraste, jo ubijejo, razkosajo in nato hladno mrtvo meso pripeljejo v mesnico, kjer ti ga stehtajo... čez eno uro ga že veselo zvečiš doma!
Imate radi odojka (Wiki)? Mladiča svinje, ki je do svoje smrti pil bolj ali manj le materino mleko. Nato so ga ubili, mu odstranili drobovje, nataknili na kol od gobca do riti in ga pekli. Prekleto! Živalske otroke žremo. Mmm, enkratno! Se mi kar cedijo sline, medtem, ko mi iz želodca sili kislina!
Že velikokrat sem imel pomisleke glede mesa v prehrani. Ampak tako daleč, kot sedaj še me ni pretreslo. Ma kaj pretreslo, vrglo ob tla, kot psa in me pohodilo! Čisto verjetno se lahko zgodi, da sem opravil z mesom na krožniku, v takem ali drugačnem kruhu in sploh.
2 comments:
Ni šans da pogledam to s psi! :(
Marsikaj si si prihranil.
Post a Comment