Z1

Danes sem dobil sms, da je prispela roba. Dogovoril sem se, da dvignem po službi, še prej sem se ustavil pri Mihi iz društva Totifoto, da mi je posodil sigmo 28-200. Na zaupanje, popolnemu neznancu. Odkrito povedano, me je presenetilo, da zaupanje v taki obliki še obstaja :)

Odbrzel sem skozi center in čez Dravo, po zahodni do ulic s hišami. Zavijem v slepo ulico in do konca. Roba čaka na hodniku. Predaja nič kaj filmska, nič "pokaži denar, mi pa tebi robo". Odprem škatlo, zašelesti plastika, poveznem na glavo. Nič utesnjeno, nič zračno - tako kot mora biti. Črna in svetleča. Elegantna.

Fotografirano skozi Domovojevo sigmo:

The day after

V vročih poletnih mesecih, sonce ne bo ožigalo kmečkega sina po golih plečih. Dobil sem majico Drugi svet :) 

Zmotno bi bilo pričakovati, da bom v njej zgledal tako fletno kot dama na povezavi. Bom se pa potrudil po najboljših močeh.

Prav tako je zmotno misliti, da ima s tem karkoli opraviti petek 13. Verjamem pa, da je ugodno vplivalo enako število dni od mojega prejšnjega do naslednjega rojstnega dne. Tako je, včeraj na petek 13. sem bil star "nekaj" in pol. Važič ;)

Berač

Zaslišal sem korake, ki so se proti visokemu tretjemu nadstropju upočasnjevali. Zagledal sem možakarja v rjaven in požirek cedevite mi je za trenutek zastal v grlu. 

Že je pri meni. Iz Hoercshinga v Avstriji, preko Nurnberga v Nemčiji v Milano (Italija) in nato še do Brnika. Iz Brnika v Maribor in tam k meni v tretje nadstropje. V manj kot 48 urah za borih 10 evrov poštnine. 

Komaj sem prav odprl škatlo in preveril vsebino, že se mi je na ekranu pojavila pošta, da je bila pošiljka predana naročniku. Dobri so upsovci!

Razmetal sem kup knjižic, cdjev, kablov, akumulatorček... in skrbno zavito ohišje. Presenetljivo majhno in lahko. Trenutno čisto neuporabno. Eos 1000D.

Dogovoril sem se za izposojo par objektivov, da se bom nato lažje odločil, kako bom fotoaparat dopolnil. Pri tem mi gredo na roko Feler, Domovoj in fantje pri totifoto. Hvala.

Kar veliki paket mi dajte. "S" vedno prav pride...

Kot trebušna gripa, neodporne, je mene doletela blogerska kazen desetih besed na črko "s" ali "v". Hvala Mavrična, zaradi tvoje štafete preživljam začetek petkove noči pred tipkovnico. Najprej sem mislil tipkati v kopalni kadi, ampak je treba relaksacijo ločiti od pravega miselnega dela ;)

Par minut že čakam. Zadeva se ne napiše sama, telekineze ne obvladam in miselno-računalniškega vmesnika ne premorem. 10... ....3, 2,1. Mission strart!

10. Smorny. Izvira iz konca osnovne šole/začetka srednje. Takrat je bil popularen IRC, carski praženec je še danes. Čeprav glede izgovorjave nisem haklig, priporočam [šmorni], da me ne boste zamenjevali s [smornij] :D

9. Salmonela. Trdoživa bakterija zaradi katere je nekoč propadel sladoledar v našem kraju. Jaz sem bil mlad in sem jo odnesel nekoliko bolje. Tri dni in dve noči sem presedel na straniščni školjki. Take stvari si zapomniš.

8. Slaniki. Ribice, ki jih je doletela nemila usoda, a so s svojo smrtjo pomagale preživeti nam, ljubiteljem pizze. 

7. Samogovor. Preveč govorim sam s seboj. Včasih utegne biti za navzoče konfuzno. Sem mnenja, da se je treba tudi s sabo pogovoriti.

6. Sanje. Veliko sanjam in vem da sanjam. Včasih že par trenutkov po tem, ko zaspim. Od vsakodnevnih pripetljajev, intenzivnega razmišljanja do čiste otroške domišljije. 

5. Senca. Najboljša spremljevalka dopusta in poletja. Enkrat sem jo prevaral in moji lasje (nevredni omembe) je niso bili sposobni nadomestiti. Naslednji dan sem kozlaril zaradi sončarice.

4. Senzacionalizem. Jaz imam asociacijo na razočaranja za naslovi. Tipičen primer 24kur.

3. Seks. Čestitke izajditelju te prostočasne zabave, da jo je delil s svetom. 

2. Satovje. Ena izmed čudes narave. Optimizacija porabe gradbenega materiala in izrabe prostora. Navdih marsikaterega gradbinca.

1. Suha salama. Ko sem bil še mali pizdun in sem zbolel, me je mama peljala k zdravniku. Med čakanjem na laboratorijske izvide sem v bližnji samopostrežbi dobil sendvič s suho salamo. Sedaj je že kar nekaj časa ni več na mojem jedilniku.

Mission accomplished!

Venus is back

Nekoč

Nekoč je rastel mogočen hrast. Imel je globoke in močne korenine, ki so srkale sokove Zemlje in stal je pokončno in neomajno.
Nedaleč vstran je vzklila rdečecveta vrba. Mehkobno je poplesovala v Vetru, on je šelestel v njenem ritmu. Kmalu sta se zaljubila. Veter ju je mehkobno zibal poleti, Sneg ju je pokrival pozimi.
Veter ne bi bil Veter, če se ne bi igral in stopnjeval. Pihal je vse močneje in močneje. Rdečecveta vrba je plesala sem in tja. Globoko zakoreninjen hrast je ječal, ko se je trudil ujeti njen ritem.
In Veter ne bi bil Veter, če ne bi zapihal še močneje. Hrast se je zlomil, rdečecveta vrba zajokala.