Nekoč je živel hrast. S svojimi mogočnimi koreninami je stal trdno, srkal sokove zemlje in rasel široko in visoko. Ob vetru je bil trden, le listje je šumelo, medtem, ko so sosede vrbe veselo plesale v pišu.
Nekega dne je zapihal strašen veter. Vrbe so se zibale sem ter tja. Hrast je stal na mestu, globoko zakoreninjen. Nato ga je zlomilo. Vrbe pa so še naprej plesale v vetru.
No comments:
Post a Comment