Gorična vlačuga

Prava jesenska nedelja. Pa sploh ni bila ne delovna. Vstal sem še pred sedmo, pripravil tovornjaka in že šibal v Šentilj k stricu in teti. Na trgatev, kaj pa drugega!

Po obilnem kmečkem zajtrku (zame okrnjena, brezmesna varianta), sem "vojznil" v travi in blatu. Dvakrat :) Moja današnja naloga je bila transport grozdja od bračev na kamion, nato z kamiona do preše in vse znova. Ker v tisti strmnini ni mogoče nostiti püte, se grozdje vlači v grabo v prirejenih velikih kanistrah. Tako sem fasal vzdevek "gorična vlačuga". 

Ko je bila moja naloga izpolnjena, sem  že šibal proti LCM. Simon mi je dobrohotno odstopil zloženo padalo. Nato smo se spakirali v Cessno 206. Se odpeljali do piste, slišali "sunset time" in nekaj, da je naš čas potekel, se obrnili in odfrčali nazaj do hangarja. Nič skakanja zame danes. Žal sta na tleh ostala tudi dva šolarja, ki bi jima to bil prvi skok. Trije so ga opravili v prejšnji rundi in (pazi) pristajali na nogah!

Sledil je krst, dekleta in fantje so jih dobili po riti. Tako pač je... Nato se je odšlo v bufo, jaz pa domov, ker sem bil že preveč crknjen za kakršne koli podvige.