Džek!

Kamnoseka sin

Ta teden sem imel dopust. Po napornih vikendih zaradi trgatev, sem ga bil več kot potreben. Je kdo pomislil na krompirjeve počitnice? Jok, brate, odpade!

Zaradi fotrove poškodovane noge sem delal v delavnici. Od jutra do večera, in moram priznati, da nisem več vajen tolikšnega fizičnega napora naenkrat (ne pozabimo, da sem pisarniški piščanec). V torek in sredo zjutraj sem čutil čisto vsako mišico posebaj. Kamen sam po sebi ni ravno lahek, orodje ki se uporablja prav tako ne. Jutra so mrzla, mokra in komaj čakaš, da se že prikaže sonce. Ne me razumeti narobe, to delo imam rad, uživam v njem. Porebna je natančnost, premišljenost, občutek za material in vsak izdelek je unikaten. Od visoko poliranega do grobo lomljenega kamna. Bolj ali manj si na svežem zraku. Zajebeš tudi tu pa tam kaj. Kljub temu, da pri vsakem dvigu posvečam polno pozornost temu, da dvigujem z nogami in ne z križem, si na koncu dneva, malenkost nižji. Vsega ne moreš narediti z viličarjem in ostalimi pomagali, potrebuješ tudi nekaj moči. 

Tega ne bi delal celo življenje. Pokriplja te, izrabi sklepe in hrbtenico, roke so same po sebi primerne za peeling.

Danes zjutraj, po petih urah in ščepcu spanja, nekje med 6:10-15 je bila moja prva misel: "Prekleto, še sem živ!" Zato jutri spim! In kdor me zbudi, bo deležen nečloveškega mučenja ali pa vsaj "jezikove žüpe". Ne kličite - ne grem na letališče. Nisem sposoben.

Smorny, over and out!

Izvirno

Tega se spomnijo lahko samo Avstrijci. Ne gre za fotoshopanje ;)

---

Danes sem prvič pristal na noge. Pa doživel konkreten prosti pad :)

Gorična vlačuga

Prava jesenska nedelja. Pa sploh ni bila ne delovna. Vstal sem še pred sedmo, pripravil tovornjaka in že šibal v Šentilj k stricu in teti. Na trgatev, kaj pa drugega!

Po obilnem kmečkem zajtrku (zame okrnjena, brezmesna varianta), sem "vojznil" v travi in blatu. Dvakrat :) Moja današnja naloga je bila transport grozdja od bračev na kamion, nato z kamiona do preše in vse znova. Ker v tisti strmnini ni mogoče nostiti püte, se grozdje vlači v grabo v prirejenih velikih kanistrah. Tako sem fasal vzdevek "gorična vlačuga". 

Ko je bila moja naloga izpolnjena, sem  že šibal proti LCM. Simon mi je dobrohotno odstopil zloženo padalo. Nato smo se spakirali v Cessno 206. Se odpeljali do piste, slišali "sunset time" in nekaj, da je naš čas potekel, se obrnili in odfrčali nazaj do hangarja. Nič skakanja zame danes. Žal sta na tleh ostala tudi dva šolarja, ki bi jima to bil prvi skok. Trije so ga opravili v prejšnji rundi in (pazi) pristajali na nogah!

Sledil je krst, dekleta in fantje so jih dobili po riti. Tako pač je... Nato se je odšlo v bufo, jaz pa domov, ker sem bil že preveč crknjen za kakršne koli podvige.

Igrajmo se zdravnika!

Kolikokrat sem se šel "zdravnika in pacienta", nikoli nisem smel biti zdravnik. Ok, sem se nekak sprijaznil s tem.

Danes sem spet obiskal dermatologinjo (še pomnite "Roziko"?). Tokrat zaradi bradavice na kazalcu ("klik prst") in na sredincu desne noge, kjer so domovale kar tri. Lotila se jih je s tekočim dušikom (skoraj -200°C). Na "klik prstu" je bila tik ob nohtu in sem lahko opazoval, kako je zdravnica, z leseno palčko na kateri je bila vata pomočena v tekoči dušik, bežno dotaknila. Zadeva je postala v par trenutkih bela, dušik je cvrčal in vedel sem, da sem še kako živ (glej načine odstranjevanja - pri meni worst case scenario). Ko je rekla, da bo bolelo, sem mislil, da je to, to. Basta. Jok brate! Čez eno uro se je pojavila tista prava bolečina. 

Za delo na nogi sem lahko ležal :), to pa je tudi vse kar je bilo pri vsem tem fajn. Zadeva je bila v dveh minutah zaključena. Šepam na desno nogo. Dobil sem še dve sterilni igli, da lahko čez kaki dan prepiknem mehurčke. Jupi! Se že veselim!

Še slikica, za najbolj pogumne.

Fatal attraction

Ne, ne mislim filma iz 1987. Mislim na moj novi screen saver, v slovenski Visti (se rima z "Glisti") znan tudi kot ohranjevalnik zaslona. Ker ni lepšega, kot trenutka v službi, ko ti Avutocad skup zleti in ti gredo delo in živci rakom žvižgat, sem se odločil, da si bom to lepo opozorilo dal za screen saver.

Na moji lestvici groze (ste gledali Jakobovo lestev groze?) je zadeva vsekakor prehitela zloglasni BSOD. In ker pravijo, da delaj stvari, ki se jih bojiš - sem se moral zbližati s tem.

Fishboy: Parachute

Bratva.

Danes imamo prvo trgatev (narečno bratev). Druga bo čez en teden. Zdaj pobiramo le zase in prijatelje, naslednjič pa za prodajo.
Toča je uničila polovico, zato moramo vse ločevati, zato gre svinjsko počasi. Mrzel veter piha. Vse skupaj je daleč od idilične trgatve. Po kosilu sta nas okrepila stric in teta, jaz pa sem prevzel püto (trento) in mlin. Prej sem še obiral grozdje zraven. Prsti se mi malo lepijo na tipke :/

Jutri predam bivši računalnik fotru. To bo psiho-fizični biatlon.

Krvodajalska

Evo, danes nas je osem od dvanajstih zaposlenih darovalo kri. Večini je bilo prvič. Prav ponosen sem na vse, ki so se za to odločili. Volja je, da še ponovimo.

Ko sem si fotkal roko, se je naenkrat ponudila sestra, da še mene pofotka. Pa me je. 

Ko sma predzadnji in predpredzadnji čakala zadnjega in gledala, njegov pretok (od 45-55 ml/min), zbijala vice, se zajebavala, kdo je bolj bled in podobno, sma naenkrat dobila navodilo, naj raje počakama na hodniku. Baje sma bila bleda. Če bi to bilo vsaj malo res, bi naju posadili sedet ali ležat poleg njih, pa sma njim šla verjetno malo na živce ;)

Krvna skupina je še vedno A+, hemoglobina 159, tlak 115/sem pozabil - vendar optimalno. Primankljaj štiri in pol decilitra krvi sem občutil le kot suha usta in žejo. Zato se porodi vprašanje, če so ženske med menstrualnim ciklusom tudi bolj žejne?

Namesto krajnske sem jedel sir, sirni namaz, jogurt in polnozrnati kruh. 

Solata

Za večerjo sem skupaj zmetal sestavine iz hladilnika in nastala je solata.

Vzel sem endivijo, radič, rdeč paradižnik, rumen paradižnik, zeleno papriko (vse iz našega vrta), trapista, feto, peteršilj, baziliko, česen, poper, kretsko olivno olje in manj kot ščepec kisa...

Iz Blog: images

Aikido. Ne, realni aikido!

V petek sva z Dunjo šibala po službi na kavo in nato na Ptuj. Prej sem še skočil nazaj v službo, če so prišli flajerji za "ajkidaše", a sem jih za kupom papirja na mizi spregledal :/

Zamudila sma dobrih pet minut, ker sem nenamenoma zapeljal eno panoramsko vožnjo po Ptuju. Ampak nič hudega, na prezentacijo sva prišla pravočasno. Predstavitev je uspela, največji aplavz pa sta poželi najmlajši učenki. Videje in slike bo Tomaž objavil na njihovi strani . N95 se je izkazala.

Jutri gremo v službi darovat kri v UKC Maribor (about), kar nekaj jih bo darovalo prvič. Duhovni vodja ideje sem bil jaz. To še utegne biti zanimivo, zato bom malo pofotkal :)

Nekaj sem gledal lanske fotografije. Ko svet obrnem na glavo, je pravilno :)

Iz Blog: images