PSS za mali dnar

Ko so se v meni že pospešeno delile 2^n-terčke (dvojčki->četrverčki->osmerčki->šestnajsterčki...) Streptococcus Pyogenes sem šel pridno k zobozdravniku, po še nekaj opravkih in na pizzo v europark. Zakaj ravno tja? Prostor za parkiranje, preverjena ponudba, ni potrebe po razmišljanju, rutiniranost...

Izustrenega in strateškega pogleda sem preletel s pogledom mize. Usedel sem se skrajno desno od šanka, z zaščitenim hrbtom k zidu, kelnarja in picopeka imam tudi na očeh, nihče se mi ne bo vlačil mimo in mi buljil v krožnik. Bila je edina prosta miza pravzaprav.

Dobim jedilni list, ga preletim in ugotovim, da niso dodali nič novega. Spet pričakujem preveč? Ker sem naročil ribiško, ki je precej slana, sem dodal še dva deci soka s tri deci vode. Dobim pijačo in disciplinirano čakam in opazujem dogajanje. Ljudje sem, ljudje tja, natakar sem, natakar tja, eni siti, drugi lačni, vse tako kot mora biti. 

Picopek je imel medtem, ko so se pizze pekle, malico. Kar spreletelo me je, jedel je pizzo. Osem ur pečeš pizze, đ dni na teden, pa še vedno ti je všeč? Dober si dečko...

Natakar je vlil mleko v đezvo in ga spenil. Opa miško! Kaj pa je to?! Zeleno-beli tetra pak šparovega S-Budget. V mislih zaklejem, ker na mizi ni več bilo jedilnega lista. Prav gotovo je kava v teh hudih časih, nekaj cenejša. Gledam okoli, nikjer se ne hvalijo, da bi imeli poceni kavo... Spet škilim proti šanku. Natakar zgrabi spet zeleno-bel tetra pak, le da tokrat teče iz njega živo rumena tekočina. Gospod na moji desni je naročil đus. 

Družina nasproti šanka, a prenizko da bi imeli moj strateški razgled, naroči pivo za fotra, vodo z okusom za mamo in jabi z vodo za oba otroka - s slamico seveda! Fotr je dobil laško, čeprav špar tudi prodaja S-Budget pivo, mama je dobila eno izmed popularnih vod, ki vsebujejo vse kar je dobro za nas (in sladkor). Otroka dobita tokrat bister sok iz zeleno-belega tetra paka.

Dobim pizzo. Jo celo pojem s civiliziranim tempom (pazi: odkar sem prišel, do odhoda, se je število bakterij povečalo za približno 4x). Medtem sem že sklenil, da grem v špar pogledat, koliko sploh stanejo ti sokovi in koliko bo zadeva meni zaračunana.

Vstanem in se odpravim proti blagajni, tako bo zadeva opravljena hitreje. Natakar izstreli: "Okroglo deset!". "Oooo, pra*ica!," si mislim. Kje so časi, ko sma se za taki dnar dva nažrla pizze? Pomolim bankovec, dobim račun. "Oooo, pra*ica!," si spet mislim. Na računu so tri deci soka po 0.90€! Natakar me je nafukal. 2.70€ za dva deci soka in tri deci vode?! Še zdaj ne vem, zakaj takrat nisem vzrojil. Presenetil sem sam sebe. Niti civilizirano nisem oporekal. Nič. Nada. Vdan v usodo? Razočaran nad tem kam to vse gre? Se še bom vračal sem? Poln toksina ki ga izločajo bakterije, ki se delijo na vsakih 20 minut? Niti v mislih nisem križal natakarja, nenavadno... Naročil sem prav gotovo pravilno. Natakarica par metrov vstran in par dni nazaj ni imela težav z mojim naročilom, niti jaz z njenim računom (dokaz).

Odpravim se v špar. Z veliko pizzo in dva deci sladkega soka iz zeleno-belega tetra paka v riti, sem še vedno čutil potrebo po energiji. WTF?! Kako sem lahko po taaakem obroku brez energije? Takrat nisem vedel, da mojo energijo trošijo bakterije za vzpon svoje vrste. Nisem imel volje capljati med nabiralci in sem direkt odkruzal, do pijače. Zeleno-belih tetrapakov, ki bi imeli v sebi breskov sok je zmanjkalo. Etiketa je ostala. Cena je ... ... ... je 0.85€ za liter! Za 2.70€ bi lahko požlempal dobre tri litre tega cukra! Jaz pa dva deci! 

Razburjanje škodi lepoti in jaz je ne bom razmetaval. Bil sem že nenavadno utrujen. "V bufi bo kava," si mislim...

In tudi je. Edini efekt, ki sem ga dobil od nje, so bile razširjene zenice. Odlično, zdaj še zgledam, ko đanki, mi je tega treba?! Domača atmosfera. Domači ljudje. K produktivnosti nisem prispeval, odgovorosti sem se spretno izogibal. Zgovoren sem bil, kot KGB-jevec na zaslišanju.

Mineta dve uri. Gremo domov. Na poti do avta, sem že ugotavljal ali je vibriranje mojega telesa bug or feature? Če je feature, bo Rdečelaska vesela, ultrazvočno bom ščetkal zobe z navadno ščetko... bug je! Ko je nekaj predobro, da bi bilo res, pač ni res. Preprosto.

Odpeljal sem se domov, kjer sem podlegel...

Planeti

Ker je Mars vrgel Venero z oblasti, do nadaljnega ne bo postov. 

20:30 je prezgodaj

Včeraj zvečer sem bil v kinu. Vrtel se je Changeling. Odlična drama, ki mi je skoraj spravila solzo v oko. Če bi me opazili, bi rekel, da me je lečka zaribala ali kaj podobnega. Saj sem ded! 

Eastwood se mi kot režiser še bolj dopade, že kot igralec je bil izvrsten.

In Angelina! Prekleto poosebljenje antične boginje in moške predstave, kaj bi želel ob sebi. Ob predpostavki, da si večina moških želi mater otrok čez dan in prostitutko ponoči. Vitko telo, ženstveni boki, elegantna in že skoraj pretirano povdarjene živo rdeče ustnice. 

Tukaj se pozitivni del konča.

Drugi del je namenjen mariborskemu koloseju (nalašč ga ne bom linkal!). Takoj, ko sem stopil iz lifta, sem začutil, da je nekaj drugače. Večji del pritličja so spremenili v kvazi otroško igralnico, kjer so imeli napihnjena igrala. Brez smisla za opremo, razporeditev in estetiko. Bljak! Pumpe, ki so neprestano napihovale igrala, so ustvarjala moteči šum. na poti do stranišča sem se še spotaknil na mehurjastih tleh, šel na tretji pisuar, ker je bil prvi zaseden, drugi prelepljen (pokvarjen?) in si nato roke umil na (spet) tretji piti, ker prva ni delovala, druga pa sploh ni imela senzorja za vklop. 

Tokrat je bil a slika ostra (večkrat prej ni bila). Še med reklamami sem dobil občutek, da bomo dobili več, kot smo plačali. Zastonj žretje kokic z odprtimi usti iz leve in odzadaj, prdenje iz leve in neprestano govorjenje in komentiranje dveh predpubertetniških smrkelj odzadaj. Ko je "ta bolj frajerska" že tretjič na suho potegnila po slamici in sem jo drugič opomnil, naj bo tiho, mi je zabrusila: "kaj niti koka kole ne smem piti?". Preklet otročaj me je vrgel s tira in priznam, da sem se moral pošteno kontrolirati, da nisem izbrihnil in je iz sredine enajste vrste za uho odvlekel iz dvorane. Obrnil sem se naprej in razmišljal, kaj za vraga je šlo pri vzgoji te punce narobe...

Zatorej: ne grem več v kino tako zgodaj in odslej lobiram za planet tuš.

Postal sem starš

In sicer ne glede na to ali sem ploden ali ne. Potenten ali ne. Kot posledica prednovoletne odločitve, sem postal starš samohranilec. Brez nepotrebnega čakajnja in grizljanja nohtov celih 9 mesecev. Brez ultrazvoka in brez strahu, da bi alkohol vplival na otrokov razvoj. Brez novih kilogramov za mamico (mene?!). Vse še pride v kolikor nezgode, pripetljaji in lajfstajl niso naredili večje škode.

Obenem se posipam s pepelom, ker čarunalnik/i ni/so še dobili uporabnikov. Domovoj, prosim, ne obupaj nad menoj. En je pripravljen! Enemu moram še očistiti disk, ter na enega pričarati sistem. Veliko bo odpada :(

Ta teden bo zadeva zrihtana, četudi bom moral poseči po poživilih. Prekleta vest me bo požrla, mati izselila...

Ahh, kje so ti časi...

... ko smo imeli maturantski ples. Ureditev smo videli komaj tisti večer, vse skupaj skomercializirano. Neosebno. Gradbincem niti malo po meri.

Treba je priznati, da avstrijska mladina to opravi bolje. Pravzaprav veliko bolje in s stilom. BaROCK ball. Povabljen je vsak in tudi odziv celega mesta je velik. Obiskuje jo precej Slovencev, ker je Radgoni najbližja srednja šola.

Se vidimo.

Iz neskončnosti v 9

Iz Novo leto 2009

Sedmi mozolj

Domovoj mi je vrgel rokavico. Priznati moram, da prej nisem niti vedel, da po blogih razsaja 7 blogerskih resnic, ki so še bolj ekshibicionistične od blogov samih. Post sem tagal kot "social life", kar je že malo bizarno. 

Najprej sem razmišljal, kako naj naškrampam skupaj sedem dejstev, na koncu je bilo težko reducirati.  

Četrtič: V sanjah pogosto intenzivno razmišljam, rešujem probleme in se grem kombinatoriko dejanj in dialogov. Mislim, da je pomembne zadeve treba prespati. Včasih sanjam popolne nesmisle, ki dobijo svojo težo daleč v prihodnosti. Spim preveč.

Drugič: Na smrt me je strah dejavnikov, ki niso odvisni od mene. Živim v trdni lupini, ki včasih napoka. Plan ima vedno tudi rezervni plan. Bojim se bolj prestrašenih od sebe. Lastna načelnost me ubija.

Sedmič: Preziram "kolko kapljic, tolko let." Vseslovensko opevanost lastnih goric, nemoškosti v kolikor se ga redno ne napijavaš in pretepaš ženske.

Prvič: RPG. Včasih na računalniku, včasih v glavi. Z različnimi osebani se posvetujem, neverjetni zorni koti. Sam.

Petič: Včasih rečem, da sem Owca. Ampak to pomeni, da se mi ne da n-tič razlagati svojih argumentov. Po liniji najmanjšega odpora pustim, da si mislijo, da sem Owca. Racionalno hladna zunanjost ima zmešano notranjost. V resnici sem opica, blesava kot noč.

Tretjič: Ljudi dotolčem, soočim z mojo brezpogojnostjo, ko se začne pasivno jamranje. Nič ne pride samo od sebe in bog ti ne bo pomagal, če si ne boš sam! TANSTAAFL. Klicu na pomoč se vedno odzovem, darujem kri in potencialno tudi organe.

Šestič: Občudujem veščine in vrline, ki jih sam nimam. Obožujem vonj in dotik ženske kože, ognjeno rdeče lase in ženstvenost. 

Na nikogar ne bom apeliral, da piše svojih 7. Toliko blogov sploh nimam med bookmarki, kaj šele med rss. Preklet post mi je vzel dve uri v šestnajstih prostih dneh. Letos še imam dve stvari za dokončati. 

Praktičnost po domače

V beneški gostilni sem naletel na prednika sodobnih javnih sanitarnih armatur. Vodo si odpreš s pedalom. Na splošno pa so slovenski wc-ji veliko čistejši. 1:0 za Slovenijo :)

Baje boš imel srečo, če te v Benetkah poserje golob. Napram bombardiranju galeba vsekakor! Torej sem po novem Srečko, Lucky ali Shity ;)

Edit: fotografije.

Občutek krivde?

Ker res ne potrebujem štirih brskalnikov, sem Chroma vrgel dol. In glej ga zlomka :)

Opera ostaja, kot meni najljubši brskalnik; firefox zato, ker imam v operi težave s certifikatom za Klik; IE pa je privesek sistema in se mi ga ne ljubi odstraniti. Gremo na bolj resno temo:

Zbiranje "čarunalnikov" je v polnem teku; komponente, kište, monitorja, tipkovnice in miši so raztreseni od garaže do moje sobe in še v moji bivši sobi, kjer se igram Victorja Frankensteina, ko iz napol mrtvih delov sestavljam živo tvorbo. Trenutno je vse v prafaktorjih, ker ločujem in ugotavljam, kaj sploh deluje in je še praktično uporabno. Nekako se mi zdi, da bo najprimernejši sistem edubuntu, ker windowsi niso zastonj.

Stare kište bomo spihali s kompresorjem, tipkovnice prafaktorirali in oprali tipke v pralnem stroju (sarkazem ON: mama je vedno vesela takih in podobnih pogruntavčin, ki mi lajšajo življenje). Miške bom očistil z domačim 70% alkoholom in jih pustil nekaj časa, da se vonj porazgubi ;) Monitor je potrebno poradirati.

Darkerji

Danes sem, par metrov pred domom, temni peški podaril zadnjo kresničko, ki mi je ostala od lani, ker vseh nisem razdal.

Na dvorišču sem obrnil in odšibal nazaj v Radgono. V papirnici je sledilo kratko:
S: "Zdravo. Martina, kolko kresničk maš?"
M: "Bolj malo... čakaj, da pogledam," brska po predalu, nato po računalniku.
S (nestrpno): "Vse mi daj!"
M: "22 jih je."
S: "Dobro," plačal, pobasal kresničke in se poslovil.

Torej bom tudi letos dajal kresničke pešcem, ki so preslabo vidni. Do zdaj so jih vsi z veseljem sprejeli. Za vse ostale; predvidevam, da kmalu dobijo novo pošiljko ;)

Wimpy

Wimpy je eden izmed spregledanih junakov iz risank. Je Popajev kolega, pameten in len. Da pospravlja hamburgerje, kot po tekočem traku je verjetno v risanem svetu posebna vrlina.



V kolikor je slučajno komurkoli podoben, je to res slučajno. Kako ne bi bil naključno sestavljen risani junak podoben vsaj enemu izmed 6.706.099.124 trenutno živečih ljudi?

Krvodajalska

Evo, danes nas je osem od dvanajstih zaposlenih darovalo kri. Večini je bilo prvič. Prav ponosen sem na vse, ki so se za to odločili. Volja je, da še ponovimo.

Ko sem si fotkal roko, se je naenkrat ponudila sestra, da še mene pofotka. Pa me je. 

Ko sma predzadnji in predpredzadnji čakala zadnjega in gledala, njegov pretok (od 45-55 ml/min), zbijala vice, se zajebavala, kdo je bolj bled in podobno, sma naenkrat dobila navodilo, naj raje počakama na hodniku. Baje sma bila bleda. Če bi to bilo vsaj malo res, bi naju posadili sedet ali ležat poleg njih, pa sma njim šla verjetno malo na živce ;)

Krvna skupina je še vedno A+, hemoglobina 159, tlak 115/sem pozabil - vendar optimalno. Primankljaj štiri in pol decilitra krvi sem občutil le kot suha usta in žejo. Zato se porodi vprašanje, če so ženske med menstrualnim ciklusom tudi bolj žejne?

Namesto krajnske sem jedel sir, sirni namaz, jogurt in polnozrnati kruh. 

Aikido. Ne, realni aikido!

V petek sva z Dunjo šibala po službi na kavo in nato na Ptuj. Prej sem še skočil nazaj v službo, če so prišli flajerji za "ajkidaše", a sem jih za kupom papirja na mizi spregledal :/

Zamudila sma dobrih pet minut, ker sem nenamenoma zapeljal eno panoramsko vožnjo po Ptuju. Ampak nič hudega, na prezentacijo sva prišla pravočasno. Predstavitev je uspela, največji aplavz pa sta poželi najmlajši učenki. Videje in slike bo Tomaž objavil na njihovi strani . N95 se je izkazala.

Jutri gremo v službi darovat kri v UKC Maribor (about), kar nekaj jih bo darovalo prvič. Duhovni vodja ideje sem bil jaz. To še utegne biti zanimivo, zato bom malo pofotkal :)

taborni ogenj

Kamp šefe: A vi pa nimate plinskega žara pa to?!

Smorny: Ne. Mi kurimo na vaša drva, tako kot lani.

Kamp šefe: Aha (in odide).

Hrčkanje

Pravkar zbiram stvari za 4 dnevno valjanje ob Kolpi. Madonca, večina bo bolj toplih stvari (ali pa takšnih, da te pogrejejo). Mogoče v kakšnem trenutku prisebnosti pošljem slikico na blog.

Smorny over and out!

Morje 1/2008

Končno sem se naspal. 9,5 ur. Zdaj pa pičimo za dva dni na morje, čeprav sem včeraj bil službeno na morju.

Donor

Ker sem danes moral iti v mariborsko bolnišnico, sem še skočil v klet stolpnice in se vpisal med darovalce. 15 minut in dve ampuli krvi pozneje je bilo zaključeno. Končno sem v evidenci in v primeru, da bi komu lahko pomagal moj mozeg, me pokličejo. Dolgo sem se spravljal zraven, pa mi je le gratalo. Nikoli nisem šel tja "samo taradi tega".

Tečaj za padalca se je prestavil na 7. april. Do prvega skoka moram še opraviti zdravniški pregled.

Če je sreda taaak vredi, kak bo še le petek?

Lani sem plavuti, masko in šnorkl vlekel v Tunizijo brez veze. Samo pesek in topla voda.
Letos bo drugače, saj sem pravkar rezerviral dopust na Kreti :) Fotkič je tudi naročen, tako, da bom lahko fotkal tudi pod vodo. Dunji se verjetno niti ne sanja, da me v primeru zanimivega podvodnega sveta skoraj ne bo na obali. Zelo me vleče, da nekoč še naredim potapljaški tečaj. Nekoč!
Zdaj je najprej na vrsti tečaj za padalca, ki se začne 24. Huh, zanimivo bo, ko bom nekega dne imel več vzletov, kot pristankov z letalom.

Z Danijem sem se zmenil za rezervacijo šumskih aktivnosti. Začeli bomo dokaj hitro, da se do teme zlaufamo. After party pa sem si zamislil, kot peko kruha na ognju in kako pivičko...

Utrinki lanskoletnega paintballa:

4 zajci, 2 sovi in mačka

Sobota je bila spet filmska. Tokrat Charlie Wilson's War. V redu film, dober konec. Spet nekaj, kar ti da misliti, pusti nekoliko grenak priokus. Zajebana stvarnost, ki jo pišejo dolarji in kratkovidni interesi USA. Tom Hanks, vedno suh, je tukaj zabuhel (zahteva filma?). Julia Roberts vidno postarana (spet zahteva filma?).
Ker nama po kinu še nekako ni bilo najbolj za iti domov, sva se zapeljala do »Lune«. Velikansko parkirišče je bilo tako rekoč polno! Pročelje in vhod pravi Las Vegas stil. Notri dokaj polno. Zastojn pijačka in čakanje nanjo :/ . Bankomati na vsakih par metrov – avtomati so na keš, seveda! Naredila sva en krog, se malo razgledala. Zapravila par evrov. Ogledala sva si še show (čarovnik in asistentka, plesalci, BMX »akrobat«). Spet pognala par evrov in šla domov.

Nihgt at the movies

Včeraj zvečer smo bili v kinu. Ben Affleck je spisal in zrežiral pretresljivo dramo Zbogom punčka. Tematika je prav gotovo globlja od Madeleine McCann.
Po filmu ostane vprašanje, kdo je ravnal prav. Kot hrast trden in načelen Patrick, ki verjame, da se ljudje lahko spremenijo ali kot vrba v vetru prožen in prilagodljiv Jack in Remy.
Sam bi se bolj prepoznal v prvem, čeprav zaradi načelnosti marsikaj izgubiš. Jeba, vsega človek ne more imeti.
Priporočam!

Slika je bila boljša kot pri Petelinjem zajtrku, kjer je bila hipoma neostra in raztegnjena. Fehler Koloseja?
Hrana v Samsari je bila tudi ok. Vsekakor prijeten večer.