testni adsense

Thursday, November 27, 2008

Občutek krivde?

Ker res ne potrebujem štirih brskalnikov, sem Chroma vrgel dol. In glej ga zlomka :)

Opera ostaja, kot meni najljubši brskalnik; firefox zato, ker imam v operi težave s certifikatom za Klik; IE pa je privesek sistema in se mi ga ne ljubi odstraniti. Gremo na bolj resno temo:

Zbiranje "čarunalnikov" je v polnem teku; komponente, kište, monitorja, tipkovnice in miši so raztreseni od garaže do moje sobe in še v moji bivši sobi, kjer se igram Victorja Frankensteina, ko iz napol mrtvih delov sestavljam živo tvorbo. Trenutno je vse v prafaktorjih, ker ločujem in ugotavljam, kaj sploh deluje in je še praktično uporabno. Nekako se mi zdi, da bo najprimernejši sistem edubuntu, ker windowsi niso zastonj.

Stare kište bomo spihali s kompresorjem, tipkovnice prafaktorirali in oprali tipke v pralnem stroju (sarkazem ON: mama je vedno vesela takih in podobnih pogruntavčin, ki mi lajšajo življenje). Miške bom očistil z domačim 70% alkoholom in jih pustil nekaj časa, da se vonj porazgubi ;) Monitor je potrebno poradirati.

Tuesday, November 18, 2008

X-mas wish

Že od konca oktobra razmišljam o letošnjem božiču. Pa ne zato, ker bi bil hiper pozoren, hiper potrošen ali karkoli. Preprosto zato, ker čutim hiper gnev do trgovcev. Ti so postali hiper pozorni do potrošnikov. Spominjajo me na dilerje...
Predbožično mrzlico so raztegnili vse od konca oktobra do konca leta. Pravijo, da si lahko tako stranke porazdelijo izdatke na tri mesece. In tukaj nastopijo moje želodče težave, moja razpizdjenost do potrošništva preko vsake mere, do brezciljnega sprehajanja po nakupovalnih centrih, do mega okrašenih jelk, kloniranih božičkov na vsakem koraku, super-duper "ugodne" ponudbe in plačil na đ obrokov.

Vsega tudi niso krivi trgovci, oni poznajo le potrošnikove šibke točke in jih obrnejo sebi v prid (spet me spominjajo na dilerje...). Prav zato čutim tudi rahel prezir do fanatičnih potrošnikov, ki gredo v minus na vseh mogočih karticah, kupijo darila na obroke, skratka občutijo šok še krepko v naslednje leto. Ni potrebe. Res ne. Material ne osrečuje. Prav tako ne prenažiranje.

Začel sem spet razmišljati: "Kaj za boga naj letos kupim?" To se kronično ponavlja in me spravlja v stres. Kaj bi bilo simbolično, uporabno, ne bi dali na polico prašit itd... in sem se domislil. Darila ne bodo materialna, ampak ... povem po božiču ;) V glavnem, denar ne bo šel trgovcem.

Obenem bi še apeliral, da za mene ne zapravljate težko pridelanih evrov. Gate, zokne, deodorant in čokolado si po potrebi sam kupim in ne čutim nobene želje po tri letni zalogi. Ta odstavek uporabite pri vseh osebnih praznikih, veliki noči, Marijinem vnebovzetju ipd.

Ker je treba imeti vedno v mislih ljudi, ki jim v življenju ne gre tako dobro kot nam - "super duper potrošnikom", bom letos namesto trgovcem, dal denar res potrebnim. Možnosti je ogromno, za katero se bom odločil, pa še ne vem:
- Karitas
- Društvo onkoloških bolnikov
- Društvo prijateljev mladine "Mojca"
- Merhamet, dobrodelno humanitarno društvo
- 12. humanitarna akcija radia city + sonček
- Rdeči križ Slovenije (denar, oblačila, igrače, kri)
- Pediatrična klinika
- Rdeči noski
- Ustanove za otroško nevrologijo
- UNICEF Slovenija
- Zveza društev za celebralno paralizo Slovenije (trgovina)
- Prostovoljstvo.org
- Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana

... prav gotovo sem jih še precej spregledal. Je še kdo pripravljen prekiniti potrošniško blaznost in se mi pridružiti? :)

Pisano ob MI2.

Sunday, November 16, 2008

Šport in špas: Padalci

Zadeve, ki se je snemala pred dobrim mesecem. Začne se od 14:08 in traja do 21:50

Monday, November 10, 2008

Darkerji

Danes sem, par metrov pred domom, temni peški podaril zadnjo kresničko, ki mi je ostala od lani, ker vseh nisem razdal.

Na dvorišču sem obrnil in odšibal nazaj v Radgono. V papirnici je sledilo kratko:
S: "Zdravo. Martina, kolko kresničk maš?"
M: "Bolj malo... čakaj, da pogledam," brska po predalu, nato po računalniku.
S (nestrpno): "Vse mi daj!"
M: "22 jih je."
S: "Dobro," plačal, pobasal kresničke in se poslovil.

Torej bom tudi letos dajal kresničke pešcem, ki so preslabo vidni. Do zdaj so jih vsi z veseljem sprejeli. Za vse ostale; predvidevam, da kmalu dobijo novo pošiljko ;)

Thursday, November 6, 2008

Wimpy

Wimpy je eden izmed spregledanih junakov iz risank. Je Popajev kolega, pameten in len. Da pospravlja hamburgerje, kot po tekočem traku je verjetno v risanem svetu posebna vrlina.



V kolikor je slučajno komurkoli podoben, je to res slučajno. Kako ne bi bil naključno sestavljen risani junak podoben vsaj enemu izmed 6.706.099.124 trenutno živečih ljudi?

Saturday, November 1, 2008

Haloween po padalsko

Včeraj so potekali tradicionalni nočni skoki na LCM. Zadeva je na moč privlačna in komaj čakam, da bom nekoč sam skočil v temo. Za scary part je poskrbela padajoča svetilka in "izventerenski" nočni skok.

Slike so v web albumu, video pa je v "montaži". Zaradi obilice šeškanja, vzklikov ekstaze in bolečine, razmišljam, da bi bilo dobro, če se začne razmišljati malo širše od samo športnega društva ;)



EDIT: še zahvala Simonu za video.

Thursday, October 30, 2008

Pomurci, avtocesta je tukaj!



Še komercialno s 24ur:

Za nami je velika zadeva, ki še ni končana. Manjkajo še odstavni pasovi. Do takrat pa novim zmagam in zmagicam naproti (beri avtocesta od Slivnice proti Hrvaški in navezava od Avstrije do Novega Mesta - znana tudi kot 3. razvojna os, ter nešteto "manjših" stvari).

Tuesday, October 28, 2008

Dilema, ki je ne bo

Skladi so na 43% vloženega. Smo na začetku gospodarske recesije, ljudje izgubljajo službe... Jaz pa sem si zalizal rane, ki jih na denarnici pusti poletje in servis avtomobila.

In kaj razmišljam ob takih trenutkih? Kako obrniti nastalo situacijo sebi v prid, kaj pa bo drugega delal človek, ki ima krvavo rdeče, vnete oči?! Kako v taki situaciji ravnati z evrom! Mikata me dve stvari, Panasonic HDC-HS9EG in Canon EOS 450D. Seveda, bi bilo preveč preprosto odklikati v spletno trgovino, poškiliti na kos plastike in mastno čakati par dni. Verjetno bo boljše, da počakam do začetka 2009. Trgovci bodo že tako zadolženi rulji, ki "mora" kupiti darila za Miklavža, Božička, in Dedka Mraza, izpulili še zadnje solde. Po novem letu, bodo hoteli prodati še tisti aparat ali dva, ki jih množica ni hotela, nenazadnje pridejo na police tudi novi modeli. Zato, bo mogoče omenjeno elektroniko dobiti še za kakšen cent ceneje. Upam, da še recesija malo udari po zasoljenih cenah (kar negativno vpliva na razvoj, a bomo že preživeli).

Mogoče bi pa bil pravi čas, da kupim kakšno delnico (za dve verjetno ne bo denarja), zdaj so vrednosti nizke. 

Kaj pa če bi razmišljal o dopustu, nekje, kjer je valuta napram evru drastično padla? Spomini trajajo do alzhajmerjeve ali pa do udarca v glavo, kar je ponavadi dlje, kot zabavna elektronika ;)

Tuesday, October 21, 2008

Saturday, October 18, 2008

Kamnoseka sin

Ta teden sem imel dopust. Po napornih vikendih zaradi trgatev, sem ga bil več kot potreben. Je kdo pomislil na krompirjeve počitnice? Jok, brate, odpade!

Zaradi fotrove poškodovane noge sem delal v delavnici. Od jutra do večera, in moram priznati, da nisem več vajen tolikšnega fizičnega napora naenkrat (ne pozabimo, da sem pisarniški piščanec). V torek in sredo zjutraj sem čutil čisto vsako mišico posebaj. Kamen sam po sebi ni ravno lahek, orodje ki se uporablja prav tako ne. Jutra so mrzla, mokra in komaj čakaš, da se že prikaže sonce. Ne me razumeti narobe, to delo imam rad, uživam v njem. Porebna je natančnost, premišljenost, občutek za material in vsak izdelek je unikaten. Od visoko poliranega do grobo lomljenega kamna. Bolj ali manj si na svežem zraku. Zajebeš tudi tu pa tam kaj. Kljub temu, da pri vsakem dvigu posvečam polno pozornost temu, da dvigujem z nogami in ne z križem, si na koncu dneva, malenkost nižji. Vsega ne moreš narediti z viličarjem in ostalimi pomagali, potrebuješ tudi nekaj moči. 

Tega ne bi delal celo življenje. Pokriplja te, izrabi sklepe in hrbtenico, roke so same po sebi primerne za peeling.

Danes zjutraj, po petih urah in ščepcu spanja, nekje med 6:10-15 je bila moja prva misel: "Prekleto, še sem živ!" Zato jutri spim! In kdor me zbudi, bo deležen nečloveškega mučenja ali pa vsaj "jezikove žüpe". Ne kličite - ne grem na letališče. Nisem sposoben.

Smorny, over and out!

Wednesday, October 15, 2008

Izvirno

Tega se spomnijo lahko samo Avstrijci. Ne gre za fotoshopanje ;)

Friday, October 10, 2008

---

Danes sem prvič pristal na noge. Pa doživel konkreten prosti pad :)

Sunday, October 5, 2008

Gorična vlačuga

Prava jesenska nedelja. Pa sploh ni bila ne delovna. Vstal sem še pred sedmo, pripravil tovornjaka in že šibal v Šentilj k stricu in teti. Na trgatev, kaj pa drugega!

Po obilnem kmečkem zajtrku (zame okrnjena, brezmesna varianta), sem "vojznil" v travi in blatu. Dvakrat :) Moja današnja naloga je bila transport grozdja od bračev na kamion, nato z kamiona do preše in vse znova. Ker v tisti strmnini ni mogoče nostiti püte, se grozdje vlači v grabo v prirejenih velikih kanistrah. Tako sem fasal vzdevek "gorična vlačuga". 

Ko je bila moja naloga izpolnjena, sem  že šibal proti LCM. Simon mi je dobrohotno odstopil zloženo padalo. Nato smo se spakirali v Cessno 206. Se odpeljali do piste, slišali "sunset time" in nekaj, da je naš čas potekel, se obrnili in odfrčali nazaj do hangarja. Nič skakanja zame danes. Žal sta na tleh ostala tudi dva šolarja, ki bi jima to bil prvi skok. Trije so ga opravili v prejšnji rundi in (pazi) pristajali na nogah!

Sledil je krst, dekleta in fantje so jih dobili po riti. Tako pač je... Nato se je odšlo v bufo, jaz pa domov, ker sem bil že preveč crknjen za kakršne koli podvige.